FILOZOFIJA HANNAH ARENDT Resnica, politika, nasilje

Slovensko filozofsko društvo

FILOZOFIJA HANNAH ARENDT
Resnica, politika, nasilje

Knjižnica Otona Župančiča (Mediateka)

3. 12. 2025

—

17.00 – 17.45: dr. Vlasta Jalušič

17.45 – 18.30: dr. Mirt Komel

18.30 – 19.00: dr. Marko Markič

19.00 – 19.30: Bruno Šonc

Ob 50. obletnici smrti Hannah Arendt pri Slovenskem filozofskem društvu prirejamo dogodek, na
katerem bodo svoje razumevanje znamenite nemške politične filozofinje in javne intelektualke
predstavili dr. Vlasta Jalušič (Mirovni inštitut), dr. Mirt Komel (FDV UL), dr. Marko Markič (SFD)
in Bruno Šonc (študent FF UL).
V času, ko smo dnevno priča podobam celostno uničujočega političnega nasilja, ki nas soočajo z
vprašanjem, kako misliti in delovati v svetu, v katerem je možno tovrstno razčlovečenje, se poziv k
premisleku spleta totalitarnih političnih ideologij, nasilja in sprevrženja resnice vsiljuje kot obveza.
Nastopajoči se bodo v svojih prispevkih posvetili filozofskim temeljem mišljenja Hannah Arendt, ki
nam lahko omogočijo uvid v izvore problematičnih družbenih fenomenov sodobnosti in nudijo
njihovo poglobljeno razumevanje, ki seže onkraj poročanja o dejstvih in jih razpira v vidiku, ki
zadeva našo eksistenco kot tako.

dr. Vlasta Jalušič

Hannah Arendt in aktualnost njenega razumevanja politike

Hannah Arendt je danes ena najbolj znanih in citiranih političnih mislecev 20. stoletja. Njeno
pisanje in življenjska zgodba sta postala vir navdiha za številne nove generacije, pa tudi predmet
mnogih političnih in filozofskih kontroverz. Avtorica je umrla 4. decembra 1975, stara
devetinšestdeset let, med druženjem s prijatelji v svojem stanovanju v New Yorku. V njenem
pisalnem stroju je ostal list z začetno stranjo knjige Življenje duha, ki je žal ni mogla dokončati,
prav tako pa ni nikoli uresničila načrtovane knjige o politiki, čeprav je bila ta ena osrednjih tem
njenih besedil. Prispevek se najprej na kratko ustavi pri biografiji Hannah Arendt, nato pa osvetli
njeno razumevanje pojma politike in pokaže, v čem se razlikuje od tradicionalnih in sodobnih
obravnav. Motivi Hannah Arendt za raziskovanje fenomena politike (pa tudi poskusi razumevanja
mnogih drugih pojmov in fenomenov, ki jih analizira) izhajajo iz temeljnih uvidov, do katerih je
prišla med raziskovanjem elementov totalne dominacije. Arendt oceni, da totalitarizem ni zgolj
okrepljen »avtoritarizem«, temveč »nova oblika vladavine«, v kateri postanejo odveč ljudje kot taki.
Ogrožena niso le človeška življenja, temveč tudi pluralnost ter temeljne človeške zmožnosti in
dejavnosti: delovanje, mišljenje, delo. Razmislek o neposrednih družbenih in političnih razlogih za
pojav totalne dominacije odpre tudi vprašanje, kakšna je (bila) vloga zahodne politične tradicije pri
njenem nastanku. Čeprav odgovornosti za nastanek te nove vrste vladavine ni neposredno pripisala
tradiciji politične filozofije, je Hannah Arendt ocenila, da je eden glavnih problemov v tem, da
»zahodna filozofija nikoli ni imela čistega pojma političnega in ga tudi ni mogla imeti, saj je
govorila o Človeku in je dejstvo pluralnosti obravnavala le postransko…«.

dr. Mirt Komel
Filozofija Hannah Arendt

Hannah Arendt je kljub svoji filozofski izobrazbi — še kot študentka na Univerzi v Marburgu je
študirala filozofijo pri Heideggru, nato pa na Univerzi v Heidelbergu doktorirala z disertacijo O
konceptu ljubezni v misli Svetega Avguština : poskus filozofske interpretacije) — zaradi izkustva II.
svetovne vojne, nacističnega režima in nasploh stanja stvari v svetu, pustila filozofijo za seboj in se
posvetila politični teoriji, tako da se je posihmal označevala za “politično teoretičarko”. Pa vendar, v
praktično vseh njenih delih — še zlasti pa v Vita Activa in Življenje duha prihaja njena filozofija
tako do izraza (v avtorjih, ki jih navaja, v pojmih, ki jih uporablja, nenazadnje v sami strukturi), da
se lahko upravičeno vprašamo: kaj pa če je Arendt vendarle bila filozofinja, in če je bila res
filozofinja — kako razumeti njeno filozofijo kot tisto distinktivno, svojsko križišče, na katerem se
stikajo filozofija-teorija-mišljenje?

dr. Marko Markič

Eksistencialno-ontološki izvori totalitarizma in političnega nasilja

V svojem prispevku analiziram eksistancialno-ontološko strukturo in izvore totalitarnega
avtoritarizma in političnega nasilja skozi pojme, ki sta jih razvila Heidegger in Arendt. Pri tem se
navezujem na dve novejši študiji, Raplha D. Ellisa, Action, Embodied Mind, and Life World.
Focusing at the Existential Level (SUNY Press 2023) in Rolanda Végsö, Worldlesness After
Heidegger (Edinburg University Press 2020). Najprej predstavim totaliarizem in politično nasilje
kot odgovora na tesnobo nihilizma kot svetne odtujitve, nato pa totalitarizem skušam razložiti kot
umanjkanje etične imaginacije. Nazadje skušam očrtati možnosti praktičnega soočanja s to tesnobno
zgodovinsko situacijo, spričo katere se zdi avtentično delovanje nemogoče.