V sredo, 22. maja, ob 18.00, se v Zgodovinskem atriju Mestne hiše Ljubljana odpira razstava Splavi po reki Lethe avtorice_jev Urše Čuk, Anžeta Šmalca in Jona Žagarja. Kurator in producent razstave je Matej Tomažin. Vrzeli naveličan splav po reki pozabe tvorijo dela treh vizualnih umetnic_kov, ki ustvarjajo v mediju slikarstva, fotografije, risbe, grafičnega oblikovanja, video animacije in keramike. Jon Žagar z dodelano fotografijo nočnih krajin poustvarja prvoosebno lirično resničnost, prežeto s poetično, mestoma srhljivo in nelagodno atmosfero. Z raziskovanjem samote in kompleksnosti lastnega strahu se v ekspresivnih črno-belih fotografijah narave v negativu posveča spoznavanju samega sebe, lastnih meja nezavednega in potencialov novih stvarnosti. Pridružujejo se mu prefinjena dela Anžeta Šmalca, ki v svoji preprostosti, a hkratni povednosti odražajo njegove senzibilne občutke in odnos do materiala. Avtor postavlja avtopoetične risbe ob bok keramičnim prostorskim delom, med katerimi kraljujejo individualizirane mrliške žare in posode. Urša Čuk po drugi strani k svojim fantastičnim vizualnim podobam pristopa iz smeri digitalnega. Njena dela v mediju plakata in video animacije nastopajo kot barvite, kozmične slutnje, ki potencirajo občutke sanjavosti, brezčasnosti in transformativnega potenciala prihodnosti. Distopične kozmične krajine gledalca povabijo, da se prepusti simulaciji fantazme, prežeti z melanholijo. Kurator razstave Matej Tomažin kot avtor zvočne krajine v postavitev vstopa proaktivno. S pozicije povezovanja na prvi pogled zelo različnih avtoric_jev gradi celostni kontekst za doživljanje večmedijskega projekta na mitološki in ravno prav intimni ravni. 𝗨𝗿𝘀̌𝗮 𝗖̌𝘂𝗸 (1986) je po izobrazbi univerzitetna diplomirana arheologinja, ki jo je kreativna življenjska pot pripeljala do avdiovizualne in digitalne umetnosti. Ustvarja dela, ki gledalko_ca izzivajo k premisleku tako na tehnični ravni medija projekcije kot tudi v njeni zmožnosti likovne izgradnje zamisli. Umetnica prek raziskovanja medsebojnih razmerij vizualnih podob in zvoka stremi k premikanju mej vizualnega pripovedovanja zgodb z uporabo tehnologije. Verjame, da imajo avdiovizualni projekti moč preobrazbe prostorov in ustvarjanja poglobljenih, celostnih izkušenj. Pri svojem ustvarjanju uporablja različne medije s poudarkom na fotografiji, grafičnem oblikovanju ter video in avdiovizualnih projekcijah. Umetničin izraz gradi fascinacija nad žanroma synthwave in vaporwave 80. let prejšnjega stoletja, ki ju spretno spaja v motive neskončnih distopičnih krajin, polne barvitih artefaktov in ostankov materialnosti nekdanje civilizacije. Njena izraznost izhaja primarno iz retrospektivnega pogleda. Slutnje prihodnosti obravnava kot spomine, zajete v času po njenem propadu. 𝗔𝗻𝘇̌𝗲 𝗦̌𝗺𝗮𝗹𝗰 (1991), rojen v Sloveniji, se je leta 2001 preselil v Kanado in tri leta zatem v Arizono, »državo Grand Canyona«, kjer je končal srednjo šolo in študij s poudarkom na risanju na Univerzi v Arizoni. Tam je študiral predvsem živo risbo in litografijo. V tem času je, fasciniran nad iluminiranimi rokopisi in modernistično grafično tradicijo, sodobno improvizirano glasbo in filozofijo, posegal po risbi kot svojem glavnem mediju izražanja. Po pridobljeni diplomi se je leta 2018 preselil nazaj v Ljubljano, kjer je leta 2023 zaključil študij z magistrskim delom »Sonce, drevo, kolo«. Avtor risbo razume pojmovno odprto, kot splošni način hipne interpretacije sveta, ki ni vezana na določen nabor tehnik ali medijev. Tako odprt okvir mu omogoča široko integracijo različnih disciplin ustvarjanja v svoje delo, od slikarstva in grafike do prostorske plastike, uporablja pa jih kot izrazno sredstvo ter kot orodje za reevalvacijo lastnega dela. 𝗝𝗼𝗻 𝗭̌𝗮𝗴𝗮𝗿 (1989) predstavlja umetniško fotografijo, ki temelji na konceptu fotografskega dejanja kot soočenja s tistim, kar nezavedno deluje v nas. Izhodiščni motiv njegove fotografije je narava, ki jo s fotografijo preobraža v pomenske, avtopoetične prizore. Avtor mojstrsko preigrava medij v njegovih skrajnih pozicijah. Mimetične upodobitve naravnih krajin so grajene tehnično dovršeno, ponekod materialnost fotografske ekspozicije prestopa pričakovane teksture in na prvi pogled delujejo grafično, skoraj risarsko. Vsebinsko pa so motivi vedno preobraženi v nove, fiktivne realnosti. V avtorjevih delih predmetna realnost postane poosebljena, včasih kot osrednji motiv nastopi avtor sam, mnogokrat pa so subjekti deli drevesa, živali ali krajina sama. Rezultat tega je črno-bela poetična atmosfera, ujeta na fotografijah v samotnih raziskovanjih nočnih zapuščenih krajin. Na ta način fotografija kot srečanje s srhljivim, ogrožajočim postane terapija v pomenu premagovanja strahu in tesnobe ter raziskovanje meja lastnega jaza. Razstava bo na voljo tudi preko spleta na portalu Artopolis: https://artopolis.si/razstave/splavi-po-reki-lethe
KOLOFON Avtorice_ji: Urša Čuk, Anže Šmalc, Jon Žagar Kurator in producent: Matej Tomažin Obrazstavno besedilo: Maša Žekš Projekt je podprl Zavod Artopolis. Sponzor obrazstavnih dogodkov: Pernod Ricard Slovenija.
Email – Organizator: info@artopolis.si
Stroški Dogodka: Vstop prost